Radić, Stjepan, hrvaški politik, *11.7.1871 Trebarjevo Desno, †8.8.1928 Zagreb (po atentatu); diplomant pariške visoke šole za politične vede; zaradi sodelovanja na demonstracijah in nasprotovanja oblastem je bil že kot študent dvakrat zaprt; od 1902 tajnik hrvaške združene opozicije; 1903 spet zaprt; 1904 skupaj z bratom Antunom ustanovil Hrvaško kmečko stranko (HSS). 1910 je stranka dobila poslance v hrvaškem saboru; 1911–12 spet zaprt. HSS in Radić sta zagovarjala neoslavizem, skrivaj pa prejemala tudi pomoč avstrijske vlade. Spomladi 1918 je Radić začel pripravljati razpad Avstro-Ogrske, vendar je nasprotoval brezpogojni združitvi z Srbijo ter monarhični ureditvi (HSS se je preimenoval v Hrvaško republikansko kmečko stranko – HRSS); 1919–20 zaprt, HRSS pa je na volitvah v jugoslovansko konstituanto dobil 50 mandatov in postal največja hrvaška stranka; v iskanju mednarodne podpore ga je Radić v Moskvi vključil v Kmečko internacionalo. 1925 ponovno zaprt in izpuščen, ko se je odrekel republikanstvu ter se odločil za sodelovanje v parlamentu. 1925–26 prosvetni minister v vladi radikalca N. Pašića. Po ponesrečenem poskusu sporazuma od 1927 znova v opoziciji in od 1928 njen vodja. V jugoslovanskem parlamentu je velikosrbski poslanec Puniša Račić (20.6.1928) ustrelil hrvaškega poslanca Pavleta Radića (Stjepanovega nečaka) in Djura Basarička ter smrtno ranil Radića.

Sorodna gesla: neoslavizem | Pašić, Nikola | slovenska zgodovina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek