Čečenija (Čečnja), del Ruske federacije, na s. obronkih Kavkaza, 15.700 km2, 1,2 mln. preb., glavno mesto Grozni; živinoreja, v rečnih dolinah poljedelstvo (koruza, zelenjava, vino), domača obrt (preproge, klobučevina), pri Groznem črpanje in predelava nafte.
Zgodovina: Čečenija je 1991 razglasila samostojnost (prvi predsednik Džohar Dudajev); to je konec 1994 in v začetku 1995 pripeljalo do ruskega vojaškega posredovanja, najprej v čečenskem glavnem mestu Grozni, po zavzetju Groznega pa še v okoliških oporiščih upornih Čečenov. 1996 sta Rusija in Čečenija sklenili premirje; Rusi so obljubili, da bodo iz Čečenije umaknili svojo vojsko, Čečeni pa, da ne bodo vztrajali na takojšnjem formalnem priznanju neodvisnosti države in da bodo izvedli predsedniške in parlamentarne volitve. Septembra 1999 so Rusi spet vdrli v Čečenijo in uporniki so se umaknili na jug ter nadaljevali s terorističnimi napadi, tudi v Moskvi. Marca 2003 so na referendumu sprejeli novo čečensko ustavo, oktobra pa je predsednik postal Ahmad Kadirov (ubit v atentatu 9.5.2004). Čečenija je uradno še vedno ena od 21 republik, ki sestavljajo Rusko federacijo, razjasnitev političnega položaja Čečenije pa še ni povsem jasna, saj se oboroženi spopadi nadaljujejo.
Dostopnost