teden, časovno obdobje sedmih zaporednih dni; kot mero za čas so ga poznali že Babilonci in Judje 2000 pr. n. š.; izvira iz opazovanj luninih men. Sedemdnevni teden je v Rimu v 3. st. n. š. spodrinil osemdnevnega (nundinum). Krščanski običaj, da je nedelja prost dan in prvi dan tedna (dan sonca), je v rimskem cesarstvu uradno uvedel Konstantin I. Veliki 321.

Sorodna gesla: četrtek | dekada | Konstantin I. Veliki | nedelja | petek | ponedeljek | sreda | torek


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek