glas,
1. splošno: značilen zvok kakšnega predmeta.

Sorodna gesla: zvok
2. jezikoslovje: zvok, tvorjen z govorilnimi organi; fizikalni pojav, zvočna uresničitev fonema.

Sorodna gesla: artikulacija | dlesničnik | dvoustničnik | favkal | fonem | goltnik | labiovelar | laringal | lateral | mehkonebnik | nebnik | netrajnik | nezveneči glasovi | nosnik | pravopis | pridih | šumevec | trajnik | ustničnik | zobnik | zobnoustničnik | zveneči glasovi
3. glasba: v glasbenem stavku part, ki ga solistično ali skupinsko izvaja instrument ali pevski glas.

Sorodna gesla: dodani glas | pevski glasovi | voce
4. politologija: odločitev posameznika pri glasovanju.

Sorodna gesla: glasovanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek