hebrejski jezik, sodi v sz. skupino semitskih jezikov; zgodovinsko se deli na staro hebrejščino (jezik Stare zaveze), srednjo hebrejščino (Mišna) in novo hebrejščino (umetni jezik, govorjen v današnjem Izraelu; tudi ivrit). Čeprav velja le za jezik Judov in Izraelitov, verjetno ne izhaja iz njihovega podedovanega jezika, temveč iz jezika predizraelitskega prebivalstva v Palestini. Prevzeli so ga ob osvojitvi teh dežel in opustili svoj materni jezik; to je bil verjetno aramejski jezik. Označitev »hebrejski« se je prvič pojavila v 2. st. pr. n. š., pred tem se je uporabljal izraz kanaanski oz. judovski jezik.

Sorodna gesla: aramejski jezik | Hebrejci | hebrejska pisava | ivrit | Judje | Mišna | semitski jeziki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek