Hallstatt [hálštat], trg in turistični kraj v zgornjeavstrijski pokrajini Salzkammergut; na vršaju Mühlbacha, na jz. bregu jezera Hallstätter See, 1200 preb. Hallstatt je dobil ime po nahajališču soli, ki so ga izkoriščali že v prazgodovini. Značilen je osrednji, stisnjeni del naselja s trgom in poznogotsko župnijsko cerkvijo; muzej prazgodovine; žičnica na Salzberg (843 m).

Zgodovina: v pozni bronasti dobi in vse do zgodnje latenske dobe (8.–5. st. pr. n. š.) so tam kopali sol. V rovih (dolgih do 1,6 km, globokih do 330 m) so se ohranili tovorne vreče, svetilne trske, orodje. V dolini Salzbergtal (450 m nad morjem) je 1000 grobov (žarni in navadni pokop). Sodeč po opremi in orožju mrtvih so tam bivale etnične skupine z današnjega ozemlja Slovenije, Spodnje in Zgornje Avstrije, j. Nemčije. Starejša železna doba se po teh najdbah (halštatska kultura) imenuje tudi halštatska doba (7./6. st. pr. n. š.).

Sorodna gesla: bronasta doba | Hallstätter See | halštatska kultura | latenska doba | rudarstvo | Zgornja Avstrija | železna doba


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek