Homo erectus [latinsko, ‘vzravnani človek’], oblika človeka, ki je živel v starejšem in srednjem pleistocenu. Razvil se je iz Homo habilisa. Najstarejši primerki so stari 1,6 mln. let; nahajališča: Nariokotome, Koobi Fora, Oldovajska soteska; nosilec pestnajške kulture starejšega paleolitika. V srednjem pleistocenu se je razširil v Azijo (nahajališča Dmanisi v Gruziji, Trinil, Modjokerto in Sangiran na Javi ter Lantian in Zhoukoudian na Kitajskem) in Evropo (Mauer; heidelberški človek, Arago).
Dostopnost