cesarska mesta (nemško Reichstädte), v Svetem rimskem cesarstvu mesta, ki niso bila podložna deželnemu gospodu, ampak neposredno cesarju; nastala so s pridobitvijo cesarske oz. kraljeve hišne posesti ali z osvoboditvijo (ob pomoči cesarskega privilegija) izpod oblasti svojih mestnih gospodov. V 13./14. st. je večini cesarskih mest uspelo pridobiti fevde ali grajske grofije v svoje roke. Po 1489 so bila vsa cesarska mesta povabljena v državni zbor, tam so ob volilnih in drugih knezih sestavljala samostojni, tretji kolegij. Posameznim cesarskim mestom, kot npr. Nürnbergu in Ulmu, je uspelo ustvariti sorazmerno veliko posest. V obdobju Napoleona so cesarska mesta izgubila samostojnost. Nekatera so jo izgubila za vedno, saj je dunajski kongres (1815) znova vzpostavil samo nekatera.
Dostopnost