atmosferska elektrika, označitev za električne pojave v atmosferi, ki so posledica razlik v koncentraciji nabitih delcev (ion) na posameznih mestih ali slojih. Ioni nastajajo, ko med gibanjem zračnih mas izstopajo posamezni elektroni. V mirni atmosferi je jakost vertikalnega električnega polja pribl. 100 V/m; površina Zemlje je negativna. Zrak je nekoliko prevoden, zato po njem tečejo šibki tokovi, ki polje razgrajujejo. Nastanek in razgradnja polja sta v povprečju v ravnotežju.
Med nevihto so polja tisočkrat močnejša. Pogosto so usmerjena med oblaki ali med sloji v oblaku. Ko jakost polja preseže prebojno jakost zraka, pride do atmosferskih praznjenj (strela).

Sorodna gesla: ion | nevihta | strela


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek