situla [latinsko, ‘vedro, žara’], arheološka strokovna označitev za cilindrično bronasto posodo (za mešanje vina) 7.–4. st. pr. n. š., s polkrožnim ročajem in pokrovom; razširjena v v. halštatskem krogu in v Etruriji, pogosto okrašena s frizi podob v plitvem reliefu (tehnika tolčenja), ki upodabljajo življenje arhajske plemiške družbe med bitkami, tekmovanji in kultnimi praznovanji.