Merkur,
1. mitologija: latinsko Mercurius, rimski bog trgovine, ustreza grškemu Hermesu; pogosto so ga častili skupaj z njegovo materjo Majo.

Sorodna gesla: Hermes | Maja | Merkurjeva palica
2. astronomija: drugi najmanjši znani planet v Osončju, najbližji Soncu, znak ☿; viden na večernem ali jutranjem nebu kot svetla zvezda (do –2m), največ 27° navidezno oddaljen od Sonca (elongacija), z navideznim premerom 5" do 15" in izrazitimi menami. Oddaljenost Merkurja od Zemlje niha med 76 mln. in 220 mln. km; ni sploščen, njegov pravi premer meri 4900 km. Sonce obkroži po eliptičnem tiru (ekscentričnost 0,206) v 88,0 dneh na srednji razdalji 58 mln. km s srednjo hitrostjo 47,9 km/s. Gibanje perihelija Merkurja, ki so ga deloma pojasnili z motnjami drugih planetov, je dokončno razložila šele relativnostna teorija. Masa Merkurja je 0,055 mase Zemlje, srednja gostota ok. 5,4 g/cm3 (Zemlje 5,52), težnostni pospešek je 37 % težnostnega pospeška Zemlje, ubežna hitrost 4,2 km/s (vesoljski poleti). Na posnetkih, ki jih je 1974 naredila ameriška sonda Mariner 10, je površje Merkurja zelo podobno površju Lune. Radarske meritve kažejo, da se Merkur zavrti v 58,5 dneva. Ko je Sonce najviše na nebu Merkurja, je na ekvatorju ok. 420 °C, ponoči pa –170 °C.

Sorodna gesla: elongacija | notranji planeti | perihelij | planeti | relativnostna teorija | vesoljski poleti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek