Katalonija (Cataluña [katalúnja]), pokrajina v sv. Španiji, med Pireneji, spodnjim tokom reke Ebro in Sredozemskim morjem (Costa Brava). Sestavljajo jo province Barcelona, Gerona, Lérida in Tarragona, 31.931 km2, 6 mln. preb., glavno mesto Barcelona. Pokrajinsko precej razčlenjena. Na S so v. Pireneji, vzporedno z obalo teče veriga Katalonskega obalnega hribovja (s samostanom Montserrat), čezenj tečejo reke Ter, Llobregat, Segre in Ebro. Podjetni Katalonci so deželo preoblikovali v najrazvitejši del Iberskega polotoka, obenem tudi najbolj gosto poseljen.
Zgodovina: ok. 200 pr. n. š. je bilo ozemlje današnje Katalonije (ime Katalonija se prvič omenja 1115) s pristaniščem in središčem Tarraco (Tarragona) osrčje rimskega ozemlja na Iberskem polotoku. V začetku 6. st. so jo naselili Alani in Zahodni Goti (iz njihovega imena je izpeljano ime Katalonija: Gotalonija, ‘dežela Gotov’). 711 so jo zavojevali Mavri. Pod Karlom Velikim vključena v Špansko marko frankovske države, katere grofje so ob koncu 9. st. dosegli skoraj popolno neodvisnost. S poroko je bila Katalonija 1137–1164 združena z Aragonijo, 1469–1479 sta se skupaj s Kastilijo zlili v enotno špansko državo. Separatistično usmerjeni Katalonci so se 1640–52 priključili Franciji. V španski nasledstveni vojni so podprli težnje Habsburžanov po španskem prestolu in do 1714 uživali posebne privilegije. Tudi v 19. in 20. st. so večkrat poskušali doseči poseben status, uspelo jim je 1932. Zmaga generala Franca v španski državljanski vojni je prinesla popolno odpravo privilegijev, ki so omogočali določeno stopnjo notranje suverenosti. Od 1979 znova omejena avtonomija.
Dostopnost