storilec, fizična oseba, ki je storila protipravno dejanje, ne glede na to, ali je zanj odgovorna ali ne. Poleg samega storilca odgovarjajo glede na vlogo in prispevek h kaznivemu dejanju še napeljevalec (napeljevanje), pomagač, po storitvi pa tudi prikrivalec ali pomagač storilcu, ki mu pomaga, da se skrije, ali zato, ker nameravanega ali storjenega kaznivega dejanja ni naznanil. Izjemoma za kazniva dejanja, storjena s sredstvi javnega obveščanja, ne odgovarja storilec – avtor, ampak osebe, odgovorne za javna občila, če avtorja ni moč preganjati. Posebej je urejena odgovornost pravnih oseb.

Sorodna gesla: aberratio ictus | actio libera in causa | delinkvent | kazenski pregon | napeljevanje | pomagač | pomoč | posredni storilec | sostorilstvo | storitveno kaznivo dejanje | upor oseb, ki jim je vzeta prostost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek