Termania - Veliki splošni leksikon

vitamini, za življenje nujno potrebne organske snovi, ki učinkujejo že v razmeroma majhnih količinah in niso gradbene sestavine organizma. Nastajajo predvsem v rastlinah. Človek dobi vitamine ali njihove izhodiščne snovi (provitamini) s hrano, nekateri pa lahko nastanejo tudi v človeškem telesu (npr. s pomočjo bakterij črevesne flore v debelem črevesju). Nekateri vitamini so občutljivi za toploto. Pomanjkanje vitaminov lahko preprečimo z jemanjem vitaminskih preparatov. Vitamini so potrebni predvsem za sintezo koencimov (encimi), ki so pomembni pri uravnavanju delovanja katalizatorjev pri presnovi. Pomanjkanje določenih vitaminov povzroči značilne bolezenske znake (hipovitaminoze in avitaminoze). Količine posameznih vitaminov, ki jih človeški organizem potrebuje na dan, so razl. (razen vitamina C jih potrebujemo manj kot 10 mg na dan). Količino nekaterih vitaminov izražamo v internacionalnih enotah, ki ustrezajo fiziološki aktivnosti vitaminov, ne pa njihovi masi. Pojem vitamini je uvedel C. Funk 1912; oznake A, B, C itd. večidel ustrezajo zaporedju, v katerem so jih odkrivali. Vitamine delimo na vitamine, ki so topni v maščobah, in vitamine, ki so topni v vodi. Na podlagi te razdelitve tudi sklepamo, v katerih živilih je večja količina določenega vitamina. Poleg osnovnih vitaminov (preglednica) so še druge snovi oz. skupine snovi, ki so jih nekdaj uvrščali med vitamine (mezoinozitol, vitamin P), vendar njihova biokemična vloga še ni popolnoma jasna. Tudi t. i. vitamin F (esencialne maščobne kisline) in vitamin Q (ubikinon) nista prava vitamina.

Vitamini: preglednica

oznaka	ime	kem. uvrstitev	biokemijska funkcija	sestavina	posledice pomanjkanja	potrebna količina na dan (v mg)
A	akseroftol, retinol; provitamin: karotin	izoprenoid	nastajanje vidnega škrlata (rodopsin)	ribje olje, jajčni rumenjak, mleko; provitamin: korenje	nočna slepota; zaostajanje v rasti pri otrocih	1,5–2
B1	anevrin, tiamin	amin	presnova ogljikovih hidratov	zunanja plast v žitnem zrnu, kvas	beriberi	0,5–1
B2	laktoflavin, riboflavin	derivat aloksazina	sestavina rumenega dihalnega pigmenta	jetra, mleko, jajca, kvas	kožna vnetja, utrujenost; vraščanje kapilar na obodu roženice	1
	niacinamid, nikotinamid	amid nikotinske kisline	energetska presnova	lastna sinteza iz triptofana; jetra, kvas, stročnice	pelagra	5–10
	folna kislina	derivat pteridina	presnova; pospešuje nastajanje krvi	jetra, zelenjava, krompir	slabokrvnost, degenerativne spremembe osrednjega živčevja	1–2
	pantotenska kislina	dipeptid (alanin in derivat maslene kisline)	presnova ogljikovih hidratov in maščob	jetra, jajčni rumenjak, kvas	motnje pri delovanju živčevja	3–5
B6	piridoksin, piridoksal in piridoksamin	derivat piridina	presnova beljakovin	jetra, kvas, žita, zelenjava	slabokrvnost, degeneracija živčnih ovojnic, krči	2–3
B12	cianokobalamin	podoben porfirinu, vsebuje kobalt	pospešuje nastajanje krvi	jetra	perniciozna anemija	0,001
C	askorbinska kislina	derivat grozdnega sladkorja	presnova, redoks sistem	šipek, paprika, agrumi, večina sesalcev ga lahko sintetizira	skorbut, zmanjšana odpornost proti okužbam	75
D	kalciferol; provitamin: holesterol, ergosterol	steroidni hormon	presnova kalcija	ribja jetra in meso, jajčni rumenjak (iz provitamina nastaja pod vplivom UV-svetlobe)	rahitis	0,025
E	tokoferol	derivat hidrokinona	presnova v mišicah, antioksidant	olje iz pšeničnih kalčkov, zelenjava	možna mišična distrofija	(5)
H	biotin	ciklični derivat sečnine	sinteza maščobnih kislin	kvas, arašidi	seboreja	(0,25)
K	filokinon	naftokinon	strjevanje krvi	temnozeleni listi (špinača, koprive)	krvavitve (motnje pri strjevanju krvi)	(0,001)

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek