ikonolatrija [grško], ikonodulija, čaščenje podob Boga, ki naj bi bile posrednik božanskih moči. Judje in muslimani jo načelno odklanjajo, tako tudi protestanti. Po zmagi nad ikonoklazmom na sedmem ekumenskem koncilu v Nikeji (787) in koncilu v Carigradu (843) je čaščenje podob sprejelo krščansko bogoslužje.

Sorodna gesla: ikonoklazem | Janez Damaščan | koncil | Leon III. Sirijec | Teodora II.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek