pleksisteklo (Plexiglas®, latinsko plexus, ‘pletež’), brezbarvna, prozorna, steklu podobna umetna snov, ki prepušča tudi ultravijolično in rentgensko svetlobo. Dobijo ga s polimerizacijo estrov metakrilne kisline; je upogljivo, se ne drobi, dvakrat lažje od stekla (gostota 1,18 g/cm3) in termoplastično (pri pribl. 150 °C ga je mogoče lepo oblikovati), ima razmeroma veliko trdoto (po Mohsovi lestvici 2–3), a ni odporno proti razenju. Najedajo ga alkohol, estri, benzen in kloroogljikovodiki. Vsestransko uporabno v tehniki, optiki, gospodinjstvu.

Sorodna gesla: organsko steklo | Plexidur® | polimerizacija | polimetilmetakrilati | rezartsteklo | umetne snovi | umetno steklo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek