oplodni reaktor (angleško Breeder Reactor, kratica BR), jedrski reaktor, ki med delovanjem proizvaja več cepljivega goriva, kot ga porabi. V njem potekata dve vrsti reakcij hkrati: pri prvi se cepijo jedra urana 235 ali plutonija 239; izhajajo nevtroni za vzdrževanje verižne reakcije in energija za pogon turbin. Pri drugi pa se jedra urana 238 ob zajetju nevtronov (prek vmesnih stopenj) pretvarjajo v jedra plutonija 239, ta pa nato pri cepitvi sproščajo energijo. Kot gorivo je v uporabi naravni, neobogateni uran, ki vsebuje 0,7 % U235 in 99,3 % U238, ali torij 232. Hladilni sistem je trikrožni. Primarno hladilo je tekoči natrij (pri starejših živo srebro). Ta obteka reaktorsko sredico in prek toplotnega izmenjevalnika predaja toploto sekundarnemu krogu. Tudi v tem krogu se pretaka natrij; v drugem toplotnem izmenjevalniku (uparjevalniku) uparja vodo terciarnega tokokroga, ta pa vodi paro do turbin. V začetnem obdobju razvoja so si od oplodnega reaktorja veliko obetali, saj naj bi zadovoljeval potrebe po energiji za naslednjih 30.000 let. Prvi oplodni reaktor so zgradili v ZDA (1947), nato pa več kot 40 po vsem svetu. Pomemben je francoski projekt Phénix. V Nemčiji je v jedrskem raziskovalnem centru Karlsruhe deloval raziskovalni reaktor KNK II, graditev jedrske elektrarne Kalkar ob Spodnjem Renu (SNR-300) pa so marca 1991 ustavili. Oplodni reaktor uporabljajo tudi za pridobivanje plutonija za jedrsko orožje.
Dostopnost