folk [angleško folk, ‘ljudstvo’], folk glasba, v širšem pomenu angleška označitev za ljudsko glasbo; v ožjem pomenu glasbeni slog anglo-ameriških ljudskih pesmi; do 1920 le strokovni izraz v raziskovanju ljudskih pesmi; z arhiviranjem in preučevanjem tovrstne glasbe (Lomax) se je začelo ljudsko glasbeno izročilo komercializirati, folk pa se je začel deliti tudi na druge podzvrsti (blues, cajun, country itd.), od takrat folk pomeni pristno ljudsko glasbo. Najmočnejši preporod je folk (folk revival) doživel v 60. letih, ko so se s folkom začeli ukvarjati glasbeniki protestnih pesmi (J. Baez, B. Dylan, P. Ochs, Tom Paxton idr.); prav oni so obudili zanimanje za najpomembnejša belopolta ameriška glasbenika folka, W. Guthrieja in P. Seegerja. Zanimanje za folk se je iz ZDA razširilo v Veliko Britanijo; tam že trdneje na osnovi rocka (folk rock). Folk v Veliki Britaniji prav tako ni bil družbenokritičen, ampak etnomuzikološki (etnomuzikologija). Glasbeniki so ponovno obudili prastare glasbene vzorce ljudskega izročila in ljudskih glasbil, najpogosteje renesančnih in srednjeveških. Za tovrstno glasbo so se navdušili tudi drugi Evropejci (npr. harfist Alan Stivell z odkrivanjem bretonske glasbe, pri nas Mitja Terlep in Mira Omerzel Terlep, Bogdana Herman, skupini Trinajsto prase in Tolovaj Mataj idr.). Folk danes popularizirajo številni festivali (mdr. v Newportu v ZDA ali v Rotterdamu v Evropi).
Dostopnost