Trst (Trieste [triéste]), mesto v Italiji, glavno mesto dežele Furlanija–Julijska krajina in province Trst (212 km2, 241.000 preb., slaba petina Slovencev); ob Tržaškem zalivu, na ozkem pasu s potočki razrezanega locenskega fliša izpod z. roba Krasa, 211.000 preb.; pomembno pristanišče ob Jadranskem morju, pomorska akademija, zvezdarna, ekonomska in trgovska univerza (ustanovljena 1924), raziskovalno središče s sinhrotronom v predmestni Bazovici, pomorski muzej, Narodni muzej; sedež šolskih, kulturnih, gospodarskih, političnih in športnih zavodov, društev in organizacij Slovencev v Italiji: Kulturni dom s Slovenskim stalnim gledališčem, Glasbena matica, Narodna in študijska knjižnica (NŠK), Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Tržaška knjigarna, Primorski dnevnik, slovenski oddelek RAI, (Nova) Tržaška kreditna banka, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij v Furlaniji-Julijski krajini itd. V središču starega mesta 79 m visok grajski grič s stolnico sv. Justa (15. st., na mestu starokrščanske bazilike), rimsko gledališče (2. st.), cerkev sv. Antona v klasicističnem slogu. Trst je četrto največje italijansko pristanišče (ok. 2,5 mln. t letnega pretovora; terminal za alpski naftovod). Sejemsko mesto, pomembno trgovsko središče, ladjedelništvo, strojna, kemijska, papirna, lesna, tekstilna, železarska in tobačna industrija, v okolici vinogradi in nasadi oljk. Sz. od Trsta grad Miramare.
Zgodovina: 178/177 pr. n. š. kot keltsko-ilirsko trgovsko naselje Tergeste skupaj z Istro pripadel rimskemu cesarstvu; 453 so mesto razrušili Atilovi Huni; od 6. st. sedež škofije, nekajkrat tudi pod langobardsko oblastjo; 788 bizantinsko oblast zamenjala frankovska; od 948 pod oblastjo mestnega škofa; škof Konrad (1212–30) je od cesarja dobil celo pravico do kovanja svojega denarja. V 13. st. se je mesto z odkupom osvobodilo neposredne oblasti škofa, vendar je moralo pozneje to pravico braniti pred oglejskimi patriarhi (mejni grofi Istre), Benetkami in goriškimi grofi, dokler se 1382 ni uklonilo avstrijski vojvodini. 1719–1891 svobodno pristanišče in najpomembnejše avstrijsko sredozemsko pristanišče ter močno trgovsko in finančno središče, od 1850 samostojna upravna pokrajina; 1857 z železnico povezan s središčem monarhije Dunajem; število prebivalcev se je s 5700 (1319) in 86.000 (1846) povečalo na 242.000 (1913) – približno četrtina Slovencev, s tem pa je bil Trst tudi največje slovensko mesto z bogato kulturno in politično tradicijo (začetek 1861 s Slavjansko čitalnico; Edinost). Po prvi svetovni vojni je Trst z rapalsko pogodbo (1920) pripadel Italiji in zaradi odrezanosti od zaledja gospodarsko nazadoval. Požig slovenskega Narodnega doma (13.7.1920) in prvi tržaški proces (1930) sta bila med mejniki italijanskega nacionalističnega in fašističnega divjanja proti slovenskim prebivalcem, zbudila sta velik odpor (TIGR); veliko Slovencev se je bilo prisiljenih odseliti. Od jeseni 1943 sedež nacistične operacijske cone Jadransko primorje; v Rižarni Sv. Sobota je bilo uničevalno taborišče. Slovensko oz. jugoslovansko partizansko zasedbo Trsta (1.5.–12.6.1945) je nadomestila angleško-ameriška zavezniška vojaška uprava. Po pariški mirovni pogodbi (1947) je nastalo Svobodno tržaške ozemlje (831 km2) pod nadzorom OZN in pod ameriško-britansko-jugoslovansko zasedbo. 1954 je bilo sporno ozemlje razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo: Italiji je pripadel sz. del z mestom Trst, Jugoslaviji pa jv. del (območje spada danes k Sloveniji in Hrvaški). V desetletju po drugi svetovni vojni se je v Trst in okolico priselilo na tisoče italijanskih ezulov, vendar pa se v zadnji četrtini 20. st. število mestnega prebivalstva nenehno zmanjšuje. Italijansko nacionalistično obarvana uprava ne zna izkoristiti možnosti, ki jih ima Trst kot mesto na meji EU.
Dostopnost