huba (latinsko mansus), v srednjem veku kmečki gospodarski obrat in temeljna enota zemljiškega gospostva. Na germanskih ozemljih prvotno označitev za kos obdelovalnega zemljišča. V visokem srednjem veku zlasti v novoosvojenih in novokoloniziranih območjih osnovna gospodarska in površinska merska enota (kraljevska huba).

Sorodna gesla: kraljevska huba | zemljiško gospostvo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek