avstrijska nasledstvena vojna, 1741–48 vojna za nasledstvo Marije Terezije v habsburških deželah (pragmatična sankcija). Po smrti cesarja Karla VI. (1740) je volilni bavarski knez Karel VII. Albert zahteval pravico do dediščine. Podprle so ga Francija, Prusija – zahtevala je Šlezijo (šlezijska vojna) – pa tudi Španija in Saška. Marijo Terezijo sta podprli Velika Britanija in Nizozemska. Konec 1741 je francosko-bavarska vojska osvojila Češko; Karel Albert je bil decembra 1741 okronan za češkega kralja in januarja 1742 izvoljen za nemškega cesarja. Ko je vojska, ki je podpirala pragmatično sankcijo (Velika Britanija, Avstrija, Sardinija), pod Jurijem II. junija 1743 pri Dettingenu premagala Francoze, je wittelsbaško cesarstvo izgubilo podporo. Sin Karla Alberta, Maksimiljan III. Jožef, je moral ob odpovedi wittelsbaški pravici do dediščine 1745 v Füssnu z Marijo Terezijo skleniti mir. S Francijo in Španijo je Marija Terezija 1748 sklenila aachenski mir; Španiji je sicer morala odstopiti italijanske vojvodine Parmo, Piacenzo in Guastallo, vendar si je zagotovila dokončno priznanje pragmatične sankcije.
Dostopnost