stožčna projekcija (projekcija na plašč stožca, konusna projekcija), skupno ime za razl. projekcije površja Zemlje na plašč primerno postavljenega stožca v kartografske namene. Plašč stožca se lahko dotika površja krogle v krožnici (dotikalna stožčna projekcija), npr. v vzporedniku, ali pa kroglo seka v dveh vzporednih krožnicah (presečna stožčna projekcija). Točke vzdolž krožnic, ki so skupne krogli in stožcu, se pri tem zvesto preslikajo. Mreža vzporednikov in poldnevnikov se pri stožčni projekciji preslika v mrežo koncentričnih krožnic in daljic, ki vse izhajajo iz iste točke (središča krožnic). Lastnosti stožčne projekcije in popačenje pri stožčni projekciji so določeni z izbiro krožnic, vzdolž katerih se ohranjajo dolžine, in kota pri vrhu stožca. Navadno uporabljajo stožčno projekcijo za prikazovanje večjih območij v srednjih zemljepisnih širinah (npr. ZDA, Rusija, Kitajska). Znane prave stožčne projekcije so: glede na razdalje zvesta stožčna projekcija (J. N. de l'Isle), glede na površine zvesta stožčna projekcija (H. C. Albers) in glede na kote zvesta stožčna projekcija (J. H. Lambert), neprava stožčna projekcija pa je Bonnetova »srčna projekcija«. Če je projekcija kakšnega območja sestavljena iz pasov, preslikanih na več plaščev stožcev, imenujemo tako sestavljeno projekcijo polistožčna projekcija.
Dostopnost