mehurčna celica, naprava za dokazovanje visokoenergijskih nabitih delcev. Ti zaradi svoje sposobnosti ioniziranja v komori s pregreto tekočino puščajo vidno sled. Mehurčke izparele tekočine, ki nastajajo ob ionih, slikajo iz razl. smeri in prepoznavajo poti delcev. Kot tekočino v celicah uporabljajo eter, propan ali tekoči vodik. Hitrost odziva mehurčne celice znaša le del sekunde, občutljiva prostornina pa do 36 m3, npr. pri BEBC (Big European Bubble Chamber) v organizaciji CERN. Mehurčno celico je 1952 izumil D. A. Glaser.
Dostopnost