teorija polja, fizikalna teorija, ki se ukvarja z lastnostmi polja in ga skuša enolično in dosledno opisati z matematičnimi enačbami. Najpomembnejši del v teoriji polja je privzetek kvantov polja, ki so najmanjši delci, pripisani nekemu polju in nosilci sil oz. energije v polju (kvanti). Tako so npr. gravitoni delci oz. kvanti gravitacijskega polja in fotoni delci elektromagnetnega polja. Poleg te, t. i. splošne teorije polja, ločimo še njene posebne primere: 1. teorija bližnjega polja izhaja iz privzetka, da sile med npr. dvema telesoma prenaša polje sil (npr. elektromagnetno polje, gravitacijsko polje), ki se kot motnja prostora v valovih razširja od središča vzburitve. Ta teorija, ki sta jo začrtala M. Faraday in J. C. Maxwell, je opustila privzetek učinkovanja na daljavo; 2. teorijo polja elementarnih delcev je postavil W. Heisenberg. Z njo je na osnovi matematičnih modelov skušal opisati mnoštvo elementarnih delcev in njihove medsebojne pretvorbe. Teorija eksperimentalno še ni dovolj potrjena (veliko poenotenje); 3. enotno teorijo polja je utemeljil A. Einstein. Z njo je na osnovi relativnostne teorije, ki je sprva vsebovala le teorijo gravitacijskega polja, poskušal razviti tudi teorijo elektromagnetnega polja. Želja po odkritju »svetovne formule« pa kljub poznejšim Heisenbergovim prizadevanjem še ni pripeljala do zadovoljivih rezultatov.
Dostopnost