sionizem, politično gibanje Judov (19. st.); cilj: naselitev v Palestini in ozaveščanje Judov, da so narod. Spodbuda sionizma sodobne zamisli o nacionalni državi, neposreden povod pa vedno hujši antisemitizem v različnih evropskih državah. Že 1862 je Moses Hess v spisu Rim in Jeruzalem govoril o prerodu judovskega naroda in obnovitvi Palestine. Po protijudovskih izgredih v Rusiji (1881) so bile te ideje še posebej privlačne. 1882 je bilo ustanovljeno društvo Za Sion (Chowewe Zion); isto leto je zdravnik iz Odese Leo Pinsker v spisu Samoemancipacija zahteval za Jude varno domovino. Organizirano politično gibanje je sionizem postal šele po zaslugi madžarskega Juda Th. Herzla; pod vtisom Dreyfusove afere je v spisu Judovska država (1896) in na prvem sionističnem kongresu v Baslu (1897) zahteval, »da judovsko ljudstvo dobi javnopravno zavarovano domovino v Palestini« (baselski program). Ob tem političnem sionizmu – ortodoksna vera in asimilirani Judje so ga nekdaj odklanjali – je pod vodstvom Achada Haama (pravo ime Ascher Ginsberg) nastal kulturni sionizem; duhovno središče judovstva naj bi bila tako Palestina, kajti tam »postane naša zavest močna in čista in zbudijo se naše notranje moči.« Ch. Weizmann je skušal posredovati med obema sionističnima smerema.
Dostopnost