severnoameriški Indijanci, iz Azije priseljeno prebivalstvo Aljaske, Kanade in ZDA, ki pripada več jezikovnim družinam: nadenski (Atapaski, Tlingiti, Haidi) na Aljaski, v z. Kanadi in na Z ZDA do Ría Grande (Apači); makroalgonkinski (Algonkini, Maskokijci, Načezi) v v. Kanadi in na V ZDA (drobci tudi v Kaliforniji); makrosjujski (Sjuji, Irokezi, Kadi) od s. prerij in Velikih jezer do Red Riverja; hokanski, večinoma v Kaliforniji, nekaj v sv. Mehiki, v delih Gvatemale in na S Hondurasa; penutijski od sz. obale ZDA (Cimšjanci) prek Kalifornije na JZ ZDA (Zunjijci) do Mehike (Mihe-Zoki, Maji, Totonaki); tano-azteška od Velike kotline (Šošoni) prek Kalifornije in JZ (Hopijci) do Srednje Amerike (Navanci). Gospodarsko in s tem kulturno so severnoameriški Indijanci zelo razl.: od nabiralcev travnih semen, žira in užitnih korenin v Kaliforniji in Veliki kotlini prek bogatih ribiških ljudstev sz. obale ZDA do sadilcev koruze na vzhodu. Ob njih še ljudstva v z. delu Velikih jezer, ki so nabirala divji riž, in v prerijah lovci na bizone. Bivališča se spreminjajo od kupolastih koč, prekritih z lubjem, pri v. poljedelcih in šotorov (tipi), ki so jih imeli lovci, do velikih lesenih hiš na SZ, škatlastih, med seboj povezanih in iz ilovice in kamenja zgrajenih hiš v vaseh Pueblov (skalna bivališča) ter do zemljank Navahov. Visoko razviti ples in glasba, govorništvo in pesništvo, lokalno tudi zelo različna umetna obrt. Različne verske predstave (manitu, pejotske religije, sončni ples). Večina severnoameriških Indijancev danes živi v rezervatih.
Dostopnost