1. spore (trosi), rastlinske celice za nespolno razmnoževanje, pogosto tudi za preživetje neugodnih vegetacijskih dob; navadno nastajajo v posebnih sporangijih ali na njih in so zelo številne. Blodilke (planospore, zoospore) imajo bičke za aktivno gibanje v vodi (številne alge, nekatere nižje glive). Aplanospore so negibljive spore nekaterih alg. Eksospore (ektospore, konidiospore, konidiji) nastanejo z oddelitvijo na nekaterih koncih hif, endospore v sporangijih. Gonospore se pojavljajo pri menjavanju rodov, predvsem bazidiospore gliv prostotrosnic. Askospore so spore gliv zaprtotrosnic in spore mahov in praprotnic; številne spore mahov in praprotnic sestavljajo dve vrsti spor (heterosporija; nasprotno izosporija): makrospore, ki dajejo ženske predkali (protalij), in mikrospore, iz katerih se razvijejo moške predkali.

Sorodna gesla: apotecij | askospore | bazidij | biček | čopičaste plesni | ecidij | gozd | konidiji | konidiospore | kriptogame | kvasovke | lisičjakovke | listič | menjavanje rodov | praprotnice | prostotrosnice | protalij | rastline | razmnoževanje | rumena rja | sporangiji | sporofit | trosovci | zaprtotrosnice | zarodne celice
2. spore, trajne oblike nekaterih bakterij (npr. rodovi Bacillus, Clostridium); v neugodnih razmerah nastane v celici spora z debelo ovojnico (endospore), odporna proti izsušitvi in temperaturnim vplivom (prenese npr. daljše kuhanje). Pogosto ostane desetletja sposobna življenja, v ugodnih rastnih razmerah spet vzkali.

Sorodna gesla: Bacillus | bakterije | Clostridium | Pasteur, Louis | sporogene bakterije
3. spore, z večkratno delitvijo zigote nastale trajne celice številnih trosovcev, s trdno ovojnico.

Sorodna gesla: diapavza | trosovci | zigota


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek