mejna korist, prirast koristi potrošnika pri povečanju porabe določene dobrine za eno enoto. Matematično je mejna korist enaka naklonskemu kotu med tangento in krivuljo koristi. Mejna korist je toliko manjša, kolikor večjo količino dobrine je potrošnik že porabil (prvi Gossnov zakon, H. H. Gossen). Korist zadnje porabljene enote je odločilna za določitev vrednosti vseh prej porabljenih enot te dobrine. Korist je največja, ko se mejna korist zadnjih izdanih denarnih enot izenači v porabi vseh porabljenih dobrin, torej ko je mejna korist enaka ne glede na vrsto blaga (drugi Gossnov zakon). Teorija mejne koristi je s tem konceptom pomembno pripomogla k pojasnitvi nekaterih gospodarskih pojavov, vendar pa takšen subjektivni način razmišljanja o problemu določanja vrednosti blaga ni bil uspešen, saj je mejno korist v praksi mogoče le izjemoma empirično izmeriti.
Dostopnost