francosko-flamska glasba (burgundsko-nizozemska glasba), glasba skladateljev 15. in 16. st. iz francosko-flamskih pokrajin (Belgija, Luksemburg, del Nizozemske in s. Francija). Francosko-flamski glasbeniki so bili v obdobju med koncem srednjega veka in začetkom baroka v evropski glasbi vodilni po celotnem imitiranju stavčne melodije (imitacija) in zvrsteh, kot so maša, motet in šanson. V francosko-flamski glasbi sta se zlili francoska tradicija in tonsko izrazita angleška glasba. Največji mojstri so bili G. Dufay, J. Ockeghem, Josquin Desprez, H. Isaac, O. di Lasso, J. P. Sweelinck; poleg njih pa tudi Anglež J. Dunstable in Italijan G. P. da Palestrina.
Dostopnost