diglosija [grško], soobstajanje dveh različic v enem jeziku, od katerih je ena (družbeno bolj cenjena) vezana na formalne okoliščine in uporabna za pisanje, druga pa na zasebne okoliščine; tudi raba razl. jezikov z razl. veljavo (npr. raba slovenskega narečja v zasebnih okoliščinah in italijanskega knjižnega jezika za uradno in javno sporazumevanje pri Slovencih v Italiji).