koruza (Zea mais), turška pšenica, turščica, do 2,5 m visoka enoletna vrsta trav; cvetovi so enospolni, rastline enodomne: moški cvetovi so v latastih socvetjih (metlice), ženski cvetovi so na betu, ki se razvije v storž; oprašitev z vetrom; zelo pomembno žito. Izvira iz Amerike, danes gojijo razl. sorte povsod, kjer je toplo in milo podnebje: zobanka je najbolj rodovitna sorta Severne Amerike, zrna so podobna konjskim zobem; škrobnata koruza ima snežno bela zrna in zelo tanko roženasto lupino; zrna trdinke so močno poroženela; nezrela sladka koruza se lahko uporablja kot zelenjava; zrna pokovke pri praženju počijo in nabreknejo v prozorno maso (popcorn); biserna koruza je drobnozrnata. Danes sejejo skoraj izključno hibridne sorte; semena pridobivajo z žlahtnjenjem, izkoriščajo učinek večkrat med seboj križanih linij (heteroza). Cele, nezrele rastline uporabljajo za krmo – koruzna silaža je osnovna krma govejih pitancev. Silaža iz koruznih storžev (corn-cob-mix, silaža iz zrelih zrn in storžev) je osnova krme za svinjske pitance. Nezrele, mlečne storže, kuhane v slanici, uporabljajo kot zelenjavo (predvsem na Madžarskem in v Severni Ameriki); iz koruzne moke (skupaj s pšenično in rženo moko) pečejo kruh, v Mehiki pa tortiljo ter pripravljajo druge jedi (npr. žgance, polento, mamaligo); koruzni škrob je primeren za otroško hrano; koruzni otrobi in kosmiči ter ostanki pri predelavi so krmilo; iz koruznih kalčkov pridobivajo olje. – Svetovna pridelava 1992 (podatki so za zrna, brez silaže): 526 mln. t; od tega ZDA 241 mln. t, Kitajska 95 mln. t, Brazilija 31 mln. t, Francija 15 mln. t, Južna Afrika 12 mln. t, Mehika 15 mln. t, Argentina 11 mln. t.

Sorodna gesla: heteroza | koruzna bulava snet | ličkanje | mamaliga | popcorn | žita


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek