Sokrat (Sokrates), grški filozof, *469 pr. n. š. Atene, †399 prav tam; v Atenah nasprotnik sofistov; zaradi domnevne brezbožnosti in zapeljevanja mladine obsojen na smrt (moral je popiti strup). Anekdote o njegovem zakonu s Ksantipo niso zanesljive. – Sokrat je z dokazovanjem navideznosti domnevne vednosti poskušal doseči, da bi se ljudje zavedli lastnega bistva, duše. S svojo metodo ironije je ljudi v pogovoru povsem zbegal, tako da so se zavedli lastne nevednosti (aporetika; aporija); to metodo je imenoval majevtika (babištvo). Zanj je bilo pomembno predvsem vprašanje o pravilnem življenju, tj. življenju v skladu z dobrim. Bil je prepričan, da ga vodi notranji, božji glas (demon). Imel je številne učence (sokratiki), med njimi je bil najbolj znan Platon, ki je v svojih spisih ohranil Sokratove nauke (Sokrat sam ni zapustil pisnih poročil).
Dostopnost