statika [grško],
1. fizika: nauk o ravnovesju sil, ki delujejo na togo telo. Statične probleme rešujemo računsko (analitična statika) ali grafično (grafična statika). Mehanski sistem je statično določen, če lahko vse sile v njem izračunamo iz pogoja ravnovesja (npr. miza s tremi nogami), majhne motnje pa sistema ne spravijo iz ravnovesja. Statično nedoločen sistem nima enolične rešitve (npr. miza s štirimi nogami) ali pa ima rešitev, ki ni stabilna (npr. miza z dvema nogama). Pogosto je treba upoštevati, da telesa niso idealno toga, temveč se pod vplivom sil deformirajo. Gradbena statika računa vrste, smeri in velikosti sil, ki delujejo v zgradbah.

Sorodna gesla: dinamika | elektrostatika | magnetostatika | mehanika | ravnovesje | togo telo
2. gospodarstvo: statična teorija, del ekonomske teorije, ki ugotavlja in raziskuje razmerja med ekonomskimi spremenljivkami (npr. med dohodkom in zasebno porabo), ki se nanašajo na isto časovno obdobje; nasprotno dinamična teorija.

Sorodna gesla: ekonomska teorija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek