panteizem [grško], filozofsko-teološko pojmovanje, da je Bog identičen s svetom, da so torej vse končne stvari pojavni načini večnega, neskončnega, neosebnega božanstva. V evropskem mišljenju je panteizem pomembno nasprotje monoteizma; razvijali so ga v različnih oblikah, mdr. kot nauk o emanaciji (novoplatonizem), kot nauk o monistični substanci (B. de Spinoza), kot evolucionistično filozofijo identitete (v nemškem idealizmu), kot mistični panteizem in kot panenteizem.
Dostopnost