Emona (zdaj Ljubljana), prazgodovinsko naselje v osrednji Sloveniji, na Ljubljanskem gradu, v 1. st. pr. n. š. na vznožju grajskega griča; v začetku 1. st. n. š. na levem bregu Ljubljanice ustanovljena rimska colonia Iulia Emona. Pravokotno mestno obzidje, stavbe, razporejene po pravokotnih parcelah, forum, terme, starokrščanska krstilnica. Okoli Emone izkopane velike rimske nekropole.

Zgodovina: po legendi naj bi naselbino ustanovili argonavti; v antični Emoni številni priseljenci iz s. Italije; 14–15 n. š. dograjeno obzidje, iz legijskega taborišča (?) je Emona postala rimska kolonija in upravno središče; vsaj od Hadrijanove dobe spadala k 10. regiji Italije in bila najbolj v. mesto Italije. V 4. st. v obdobju državljanskih vojn gostila vrsto cesarjev; v začetku 5. st. pomembno zgodnjekrščansko središče s svojim škofom; zaradi vpadov Germanov (408) in Hunov (452) izgubljala pomen; 489–539 (tudi kot Atamina) del države Zahodnih Gotov; po 539 kratek čas pod bizantinsko in langobardsko oblastjo. Kot sedež škofije zadnjič omenjena 579; ok. 590 so mesto zavzeli Slovani, prebivalci Emone so se zatekli na istrsko obalo, le del pa se jih je ohranil do 9. st.

Sorodna gesla: argonavti | Ljubljana | slovenska zgodovina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek