Arktika [grško], severno polarno območje, ozemlja in morja okrog severnega pola; k Arktiki prištevamo Arktični ocean, skoraj v celoti prekrit z meter ali več debelim ledom in ledenimi ploščami, sosednja morja do meje plavajočega ledu ter območja s. od drevesne meje (biogeografska razmejitev); ok. 28 mln. km2, kopnega je 9,9 mln. km2, od tega pripada 5 mln. km2 Kanadi, 2,2 mln. km2 Rusiji, 2,1 mln. km2 Grenlandiji, drugo Aljaski in Spitsbergom. Z vidika matematične geografije Arktika sega do s. tečajnika. Podnebje je milejše kot na Antarktiki, vendar se tudi nad morjem temperatura spusti pod –35 °C, nad kopnim je lahko še hladneje; padavin je malo (100–250 mm), večinoma kot sneg, trajno zamrznjena tla (permafrost). Skromno, a po vrstah bogato rastje, močvirna tundra, na toplejših j. pobočjih blazinasto rastje in travišča (lišaji, mahovi, trave in cvetnice) ter pritlikavo grmičje (pritlikavi brin, pritlikava breza, vrbe, resje idr.); značilne kopenske živali: severni medved, polarna lisica in moškatno govedo, številne vrste ptic (posebej morskih), bogato življenje v morju. Zelo redko poseljena na obrobju (Eskimi, Laponci in v Sibiriji Paleoaziati); v tundri se preživljajo z živinorejo (severni jelen), lovom na tjulnje in kožuharje ter z ribolovom. Na nekaterih otokih in ponekod na celini izkoriščajo rudna nahajališča, npr. na Spitsbergih, v novejšem času tudi na Aljaski in v s. Sibiriji. Poleg rudarskih naselij so še številne raziskovalne postaje za preučevanje vremena in ledu.
Dostopnost