swing [angleško, svíng-], 1. glasba:1) jazzovska tehnika igranja, ki izhaja iz napetosti med svobodnim ritmom in obveznim enakomernim poudarjanjem vseh četrtink v 4/4 taktu. Swing in drive skupaj ustvarjata značilni jazzovski ritem. 2) označitev za jazzovski slog, ki je nastal konec 20. let (najbolj znani glasbenik B. Goodman) in pomeni prehod od oldtime jazza k modernemu jazzu. V swingu se prvič oblikujejo big bandi (npr. D. Ellington, C. Basie, A. Shaw), kar poveča pomen aranžmajev in omeji improviziranje. Še posebej se uveljavi saksofon. Vpliv na plesno glasbo.
Dostopnost