Slovenska akademija znanosti in umetnosti (kratica SAZU), najvišja slovenska znanstvena in umetniška ustanova; daljna predhodnica razsvetljenska Academia operosorum (ustanovljena 1693). Kot Akademija znanosti in umetnosti (AZU) ustanovljena 1938 (imenovanih prvih 18 rednih članov); prvi predsednik R. Nahtigal. Med italijansko okupacijo ni prenehala delovati; 10.11.1943 je general L. Rupnik kot šef pokrajinske uprave izdal sklep o preimenovanju v SAZU. Po vojni je revolucionarna oblast akademijsko vodstvo in članstvo z radikalnimi posegi spremenila in akademiji vzela avtonomnost. Od 1994 delovno področje, članstvo (največ 60 rednih članov) in organiziranost SAZU ureja poseben zakon. Razdeljena je na 6 razredov: razred za zgodovinske in družbene vede, razred za filološke in literarne vede, razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, razred za naravoslovne vede, razred za umetnost, razred za medicinske vede. Predsedniki SAZU so bili še M. Vidmar (1942–45), F. Kidrič (1945–50), F. Ramovš (1950–52), J. Vidmar (1952–76), J. Milčinski (1976–92), F. Bernik (1992–2002), B. Žekš (od 2002). V okviru SAZU deluje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med najpomembnejšimi knjižnimi izdajami sta Slovenski biografski leksikon (SBL, 1925–91) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, I–V, 1970–91). Biblioteka SAZU je s svojim fondom 0,5 mln. enot tretja največja slovenska knjižnica; publikacije izmenjuje s 1500 znanstvenimi in kulturnimi zavodi v ok. 100 državah.
Dostopnost