kolektor,
1. elektrotehnika: 1) zbiralnik toka pri elektromotorjih in generatorjih na kovinskem valju, sestavljen iz dveh polovic obroča ali iz skupine med seboj izoliranih lamel. Po kolektorju drsajo kolektorske krtačke iz drobnih žic ali oglja. Naprava se uporablja za usmerjanje izmeničnega toka. 2) elektroda tranzistorja, ki zbira iz emitorja izstopajoče nosilce naboja.

Sorodna gesla: drsne krtačke | elektroda | elektromotor | generator | komutator | krtačka | rotor | rotorsko navitje | ščetka | tranzistor
2. geologija: kamnina, v kateri se zaradi njene prepustnosti oz. velike prostornine por lahko naberejo podzemna voda, nafta ali zemeljski plin.

Sorodna gesla: stratigrafska past


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek