triumf [latinsko], 1. splošno:uspeh, zmaga.2. antika:v starem Rimu praznovanje, ki ga je senat dovolil zmagovitemu vojskovodji (triumfator) po kakšni odločilni zmagi; zmagoslavni sprevod s plenom, žrtvenimi živalmi in ujetniki; sledil je voz, na katerem je bil s škrlatnim plaščem in lovorovim vencem okrašen triumfator. Sprevod se je premikal od Marsovega polja do Kapitola.