1. Mezopotamija [grško, ‘medrečje’], pokrajina med Evfratom in Tigrisom; politično pripada glavni del (rečna oaza s staro poselitveno poplavno ravnino in notranjo delto na JV) Iraku, majhen del na SZ (puščavska stepa) pa Siriji; obdelovati je mogoče samo rečno oazo in namakalna območja (težave z zasoljevanjem prsti), drugod je suha nomadska pokrajina. Že v 5. tl. pr. n. š. se je v Mezopotamiji razvilo poljedelstvo. V 3. in 2. tl. pr. n. š. nastanek prvih držav: Sumerije in Babilonije na J, Asirije na SV, države Mitanov na SZ. 539 pr. n. š. so Mezopotamijo zasedli Perzijci, 331 pr. n. š. jo je osvojil Aleksander Veliki; po njegovi smrti je bila del države Selevkidov in nato Partov; v 3. st. n. š. je prišla pod Sasanide; 1534–1917 del turškega cesarstva.
Dostopnost