sanje, označitev za doživetja (predvsem predstave in afekte), ki se pojavljajo med spanjem; niso pod nadzorom zavesti (delno nekoordinirani procesi v možganski skorji), pozneje se jih spominjamo le delno; zunanja znamenja, da oseba sanja, so predvsem gibi oči (merljivi; REM) in možganski tokovi. Normalno nočno spanje navadno prekine štiri do pet obdobij plitvega spanja; človek sanja predvsem v teh obdobjih – vsako lahko traja do 40 minut. Oviranje sanj lahko privede do duševnih motenj. V nekaterih kulturah imajo vsebino sanj za božje (preroško) oznanilo. Po S. Freudu so gradivo za sanje telesni dražljaji, dnevna doživetja, spomini iz otroštva ter aktualne želje in konflikti; delo sanj je v zgoščevanju, premeščanju in simboličnem predstavljanju tega gradiva, če obsega želje, ki jih cenzura Jaza zavrača, tako da tista vsebina sanj, ki se je spominjamo (manifestna), ni enaka prvotni, sedaj zakriti (latentni) vsebini. Odkrivanje pomena sanj (kot pomemben pripomoček psihoanalize) je v tem, da ozavestimo latentno vsebino sanj. – Veliko znamenj kaže, da sanjajo tudi višje razvite živali.
Dostopnost