varjenje piva, proizvodnja piva iz ječmena, hmelja, vode in kvasa. Dodajajo lahko nezaslajena žita in sladkor, razen na Bavarskem, kjer se držijo starih predpisov (iz 1516). Očiščen pivovarski ječmen namočijo v vodi pri 10–15 °C in pustijo, da vzkali. Po šestih do osmih dneh ta zeleni slad segrejejo (sušijo pri 80 °C za svetli in 110 °C za temni slad) in prekinejo kalitev; posušenemu sladu s posebnim postopkom odstranijo suhe sladne klice, po potrebi slad še polirajo. Ves postopek poteka v posebnih obratih, sladarnah. Pri nas imamo sladarno le v pivovarni Laško. V varilnici pivovarne slad zdrobijo, zmeljejo in pomešajo z vodo, ki je posebej pripravljena upoštevajoč vrsto piva (trdota vode, mineralne sestavine ipd.). Kljub sodobni tehnologiji je vpliv kakovostne vode na pivo še zelo velik. V tako dobljeni sladni drozgi se začne delovanje encimov slada: amilaz (razgradnja škroba), beljakovin (razgradnja beljakovin). Postopek slajenja poteka za razl. vrste piva razl. (infuzija, dekokcija), dobimo pa glukozo, škrobni sladkor idr. produkte razgradnje škroba. Pri tem so pomembne tudi aminokisline iz razgradnje beljakovin. Z odtakanjem in izpiranjem sladu drozge dobijo sladico in pivske tropine (za živalsko krmo). Sladici dodajo v posebnem kotlu hmelj bodisi v obliki posušenega ali granuliranega hmelja ali pa hmeljnega ekstrakta in kuhajo 1,5 ure ali več. Pri tem preidejo v hmeljno sladico ali pivino aromatične snovi, eterična olja, smole, grenke snovi, kar vpliva na aromo piva in uničuje klice. Pivino pretočijo skozi hmeljno cedilo, da odstranijo ostanke hmelja in termolabilne beljakovine, nato jo še posebej obdelajo (centrifugiranje, filtriranje) in ohladijo. Dodajo pripravljene izbrane pivske kvasovke in pustijo, da poteka alkoholno vrenje: pri 5–10 °C (pivo spodnjega vrenja) ali 10–18 °C (pivo zgornjega vrenja; kvasovke naredijo peno na površini). Glavno alkoholno vrenje poteka devet do dvanajst dni pri pivu spodnjega vrenja in od šest do največ devet dni pri pivu zgornjega vrenja. Sledi naknadno vrenje mladega piva in zorenje (ležanje) piva pri 0–1 °C, kar lahko traja do dvanajst tednov, za nekatera posebna piva tudi več. Po tem se pivo očisti in zbistri. Po fini filtraciji sledi polnjenje in prodaja piva. Glavni del pivskega kvasa se po vrenju nabere na dnu vrelnih posod. Del ga porabijo v pivovarstvu za nov vrelni nastavek, večji del pa za živinsko krmo. Izkoristek: iz 100 g slada, 1,1 kg hmelja, 3 l kvasa in vode dobijo 5,5 hl piva z 12 % ekstrakta v osnovni sladici (količina raztopljene suhe snovi v sladici) in 130 kg suhih pivskih tropin.
Dostopnost