velika pomnilna enota, vrsta pomnilnika za shranjevanje velikega števila informacij (podatkovnih zbirk in programov), ki jih obdelujejo veliki računalniki (npr. v inštitutih, bankah, zavarovalnicah) in jih je treba shranjevati (arhivirati) daljše časovno obdobje. Navadno je nameščena v posebnem prostoru in se (zaradi počasnosti) ne uporablja med izvajanjem programa. Podatke shranijo na izmenljivih magnetnih diskih in trakovih; njihov dostopni čas je sicer precej večji kakor dostopni čas delovnega pomnilnika, so pa veliko cenejši, trajnejši in zanesljivejši.

Sorodna gesla: dostopni čas | pomnilnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek