Termania - Veliki splošni leksikon

Monako (uradno ime Principauté de Monaco, Kneževina Monako), majhna država v jz. Evropi, leži ob Sredozemskem morju, meji na francosko državno ozemlje.

časovni pas	srednjeevropski čas, poletni čas
površina	1,95 km2, JZ–SV 3,2 km (del francoske Riviere), širina do ok. 1 km
prebivalstvo	32.000, 16.410 preb./km2, letna rast 0,44 %, življenjska doba 79 let
glavno mesto	Monaco–Ville, 1234 preb., na 65 m visoki, strmi skalni polici, ki sega več sto metrov daleč v morje
upravna razdelitev	4 mestna okrožja, ki jih skupaj upravlja 15-članski občinski svet
članstvo v organizacijah	OZN (od 1993), OVSE
uradni jezik	francoski; pogovorni jezik monaščina, italijansko-provansalsko narečje
denarna enota	evro (EUR)

Državno ozemlje
Monako je od italijanske meje oddaljen le 8 km, leži na Azurni obali, vzdolž zadnjega dela Primorskih Alp, ki se tam spuščajo proti morju. Od skalnate obale se ozemlje terasasto dviga v gorovje, s katerim se konča monaško ozemlje proti francoski meji. Celotno državno ozemlje je poseljeno. Najpomembnejši deli mesta: Monako s starim delom mesta, knežjim gradom iz 13. in 16. st., novoromansko stolnico in Oceanografskim muzejem, ustanovljenim 1910; novi del mesta La Condamine s pristaniščem, bankami in trgovinskimi središči; mondeno kopališče Monte Carlo z igralnico (zgrajena 1878/79) in kongresnim središčem; na JZ se razprostira Fontvieille, ki so ga v prejšnjem desetletju pridobili z izsuševanjem morja; tam so stanovanjske in industrijske zgradbe, naravni park, športna središča in novo pristanišče za jahte. Milo oceansko podnebje omogoča bujno rast sredozemskega rastlinja v številnih vrtovih in parkih.

Prebivalstvo
Največji del prebivalstva so tujci, predvsem Francozi (skoraj 50 %) in Italijani (17 %). Pravih državljanov Monaka je le kakšna petina celotnega prebivalstva. Več kot 90 % prebivalcev je katoličanov. Šolstvo je urejeno po francoskem zgledu.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1962 je Monako ustavna dedna monarhija. Državo vodi knez; parlament sestavljata nacionalni svet (18 članov) in občinski svet (15 članov), člane volijo vsakih pet let. V zunanji politiki zastopa Monako Francija. Tudi pravosodje je urejeno po francoskem zgledu.

Gospodarstvo
Najpomembnejša gospodarska veja kneževine je turizem, pomembne so tudi banke in zavarovalnice. Državni prihodki se večinoma stekajo iz davka na promet in davka na presežno vrednost, iz državnih monopolov, kot sta telefon in pošta, iz davka na tobačne izdelke, od prodaje znamk idr.; dobiček od igralnic je le še 4 %. Neposrednih davkov v Monaku ne pobirajo (samo za Francoze velja francoska davčna ureditev). Razvite so kemijska industrija (predvsem farmacija in kozmetika), proizvodnja umetnih materialov in elektronika; prevladujejo majhna in srednje velika podjetja. Monako je tesno povezan s Francijo (gospodarska in carinska unija). Najbližje mednarodno letališče je Nica.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	702 mln. USD, 27.000 USD na prebivalca

Zgodovina
V 5. st. pr. n. š. je bila ustanovljena feničanska trgovinska naselbina, Rimljani so jo poimenovali Herculis Monoeci portus. Ob koncu 13. st. so Grimaldiji prvič prevzeli prestol v Monaku (dokončno od 1419); kneževina je bila od 15. st. večinoma pod francoskim skrbništvom (od 1865 carinska unija). Od 1949 vlada knez Rainier III.; 1962 je liberaliziral ustavo in okrepil pravice nacionalnega sveta. 1963–93 je vse sedeže v parlamentu zasedala Nacionalna in demokratična unija (UND); po parlamentarnih volitvah 1993 ima absolutno večino Lista Campora. Maja 1993 je Monako postal član OZN. 2000 spor s Francijo, ki je Monako obtožil, da zaradi ohlapne zakonodaje dovoljuje pranje denarja.

Sorodna gesla: Azurna obala | Grimaldi | Monte Carlo | Rainier III.

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek