1. Natal [natál], pokrajina v Južni Afriki, ob Indijskem oceanu, do 1994 provinca (86.967 km2, 2,1 mln. preb.; 500.000 belcev), glavno mesto Pietermaritzburg; danes del province Kwazulu-Natal. Pokrajina se od ravnice ob obali, na J ozke, na S (Zulu/Kwazulu, Thonga) pa širše (deloma je porasla s tropskimi deževnimi gozdovi), proti Z dviguje v treh stopnjah v savansko višavje, ki sega do vznožja Zmajevega gorovja. Živalski svet je zaščiten v naravnih rezervatih; nosorogi so v parkih Hluhluwe in Mkuze (na S). Podnebje je subtropsko. Glavnino prebivalcev sestavljajo Zulujci in druga bantujska ljudstva. V nasadih ob obali pridelujejo sladkorni trst, bombaž, čaj in banane, v višje ležečem savanskem pasu pa na kmetijah žita, koruzo, krmne rastline, zelenjevo in sadje; še višje prevladuje živinoreja; iz akacije pridobivajo čreslovino; pomembno je tudi gozdarstvo. Rudno bogastvo: zlato, železova ruda in črni premog v okolici mest Dundee in Newcastle. Industrija: živilska (sladkor, konzerviranje živil), tekstilna, pohištvena in papirna, razvija pa se tudi težka industrija. Država izvaža sladkor, sadje, volno in bombaž; najpomembnejše pristanišče Durban; na obali je pomemben turizem.
Zgodovina: pokrajino je prvi odkril portugalski pomorščak V. da Gama na božični dan (portugalsko natal). Po 1837 so jo po spopadih z Zulujci kolonizirali Buri, 1839 pa je postala neodvisna burska država. 1843–45 so jo podredili Britanci in jo razglasili za kolonijo, zato se je večina Burov izselila v Svobodno državo Oranje in Transvaal. 1856 so jo kot kronsko kolonijo ločili od Kaplandije. 1910 je postala provinca takratne Južnoafriške unije, 1961 Južne Afrike; od 1994 del province Kwazulu-Natal.
Dostopnost