Berlioz [berljóz-], Louis Hector, francoski skladatelj, *11.12.1803 Côte-Saint-André, †8.3.1869 Pariz; glasbeni kritik; velja za najpomembnejšega skladatelja francoske romantike, za ustvarjalca novejše umetnosti instrumentacije, utemeljitelja programske glasbe v 19. st., s svojo »fiksno idejo« (idée fixe) pa zgled za tehniko t. i. lajtmotivov R. Wagnerja. Opere: Benvenuto Cellini (1838), Trojanci (Les Troyens, 1861), Béatrice in Benedikt (Béatrice et Bénédict, 1862); Fantastična simfonija (Symphonie fantastique, 1830) in uverture za orkester; simfonična pesnitev s petjem Lélio ali Vrnitev v življenje (Lélio ou Le retour à la vie, 1831); simfonija s koncertirajočo violo Harold v Italiji (Harold en Italie, 1834); dramatična simfonija Romeo in Julija (Roméo et Juliette, 1839) s solisti in zbori; dramatična legenda Faustovo pogubljenje (La damnation de Faust, 1846); Žalna in zmagoslavna simfonija za pihalni orkester in zbor (Symphonie funèbre et triomphale, 1837); Requiem (1837), Te Deum (1855); zborovske skladbe in samospevi; teoretično delo, mdr. Velika razprava o moderni instrumentaciji in orkestraciji (Grand traité d'instrumentation et d'orchestration moderne, 1844), avtobiografija.
Dostopnost