zemljiška razdelitev, razdelitev zemljišča na parcele razl. oblik in velikosti. Zemljiška razdelitev je odvisna od tehnike obdelovanja (plužno ali motično poljedelstvo, mehanizacija), reliefa, tal ter od socialnih razmer ob naselitvi (individualni ali kolektivni prevzem posesti, spontana ali vodena kolonizacija). Spremembe socialnih ali gospodarskih razmer lahko povzročijo spremembe v zemljiški razdelitvi. Najpomembnejša vidika zemljiške razdelitve so posestne razmere in pravica do uporabe (individualna ali kolektivna raba). Kadar je zemljišče enega lastnika sklenjena celota, govorimo o sklenjeni posesti (celek); kadar so posamične parcele razpršene po polju, govorimo o razdrobljeni posesti. Najpomembnejše oblike zemljiške razdelitve v Sloveniji so: a) celek (pri samotnih kmetijah), b) zemljiška razdelitev na grude (pri zaselkih), c) zemljiška razdelitev na delce (pri sklenjeni vasi), č) zemljiška razdelitev na sklenjene proge (pri dolgih vaseh). Med zemljiško razdelitvijo in obliko vasi je torej tesna povezava.
Dostopnost