anarhizem, različna neenotna politična gibanja, katerih skupni cilj je odprava države in njenih ustanov oz. oblikovanje družbe na podlagi svobodne odločitve posameznika in spontanega združevanja v skupine. Svoj odpor do države so privrženci anarhizma izkazovali z atentati; njihovo temeljno naravnanost je opredeljevalo verovanje v izvirno dobro in pripravljenost ljudi na medsebojno pomoč. Ustanovitelj modernega anarhizma je bil Anglež William Godwin (1756–1836). Glavni francoski predstavnik anarhizma je bil P.-J. Proudhon. V Nemčiji je M. Stirner razvil individualistični anarhizem, ki se je naslanjal na skrajni individualizem. V Rusiji je prvo dejavno anarhistično skupino zasnoval M. A. Bakunin (Propaganda dejanja) kot predstavnik revolucionarnega anarhizma; osnovne zahteve so bile kolektivizacija zemlje in proizvajalnih sredstev. P. A. Kropotkin je k temu dodal zahteve po skupni lastnini nad porabniškimi dobrinami. Kot politična usmeritev je anarhizem obstajal do začetkov 20. st.; posebno učinkovit je bil v romanskih državah. Delno je znova oživel v antiavtoritarnih študentskih gibanjih po 1968.
Dostopnost