matrica [latinsko], 1. tehnika:1) negativna oz. poglobljena oblika modela za izdelavo pozitivnih oz. izbočenih predmetov; npr. pri kovanju votla forma, spodnji del utopa; pri vtiskovanju in štancanju negativni (spodnji) del orodja, na katerega udarja pozitivni (zgornji) del, imenovan patrica; pri ulivanju črk in v stavnem stroju forma za litje črk, ki nastane z vtisnjenjem patrice v mehko svinčeno ploščo; s stavkom ali klišejem vtisnjena svinčeva forma za izdelavo galvanov (galvaniziranje). 2) pri nekaterih razmnoževalnih postopkih ploska forma za tiskanje (mehka matrica, plastična matrica).